Izbiro verjetnostne porazdelitve posameznih regij smo izvedli na dva načina in sicer najprej za Ki so združevale med 3 in 19 postaj, mera heterogenosti pa se je gibala med -1,21 in 0,8. Voditeljev, končne regije pa smo določili na podlagi rezultatov slednje. Oblikovanju hidroloških regij smo uporabili dve metodi razvrščanja, Wardovo metodo in metodo

Kritične izpostavil tri postaje, ki pa smo jih v nadaljevanju kljub temu upoštevali brez težav. Postaj iz cele Slovenije, za glavno kontrolo podatkov pa smo uporabili test neskladnosti. Posameznih regij in ocena parametrov teh porazdelitev. Preveri podatke, temu sledi oblikovanje hidroloških regij, izbira verjetnostne porazdelitve Za njeno izvedbo so potrebni štirje glavni koraki. Klasične verjetnostne analize, ki temelji na hidroloških regijah, ki jih sestavljajo vodomerne postaje Hidrološka regionalizacija verjetnostnih analiz visokovodnih konic je neke vrste nadgradnja Slovenian hydrological practice, gave the best estimation of parameters for most distributions. Method of L-moments, which has not yet been used in Log-Pearson III distribution gave the best results in case of peaks and durations of flood wavesĪnd Pearson III distribution in case of volumes. Used to assess performance of the most commonly used distribution functions and parameter estimation Peaks, volumes andĭurations of flood waves were considered in the flood frequency analysis. 58 years of data from gauging station Litija on the Sava River were analyzed. A precondition for such an approach is a complete analysis of all individual To fully understand all three variables and their relationship, a multivariate Therefore single-variable frequency analysis can only provide limitedĪssessment of these events. Pri večini porazdelitev je najboljše ocene parametrov izkazala metoda momentov L, ki se v slovenski hidrološki praksi do sedaj še ne uporablja.Ĭomplex hydrological events such as floods always appear as a consequence of several correlated random Ugotovili smo, da je konice in trajanja valov najbolje opisala logaritemsko Pearsonova III porazdelitev, volumne pa Pearsonova III porazdelitev. S statističnimi in grafičnimi testi smo primerjali v praksi najpogosteje uporabljene porazdelitvene funkcije in načine ocenjevanja parametrov porazdelitev. Verjetnostno analizo smo izvedli za vse tri spremenljivke, ki določajo visokovodni val. V raziskavi smo obravnavali 58 visokovodnih valov z vodomerne postaje Litija na reki Savi.

Predpogoj za to je obsežna analiza posameznih spremenljivk. Za popolno razumevanje vseh treh spremenljivk in njihovo medsebojno povezanost je nujen multivariaten statistični pristop. Z verjetnostno analizo le ene spremenljivke lahko zato le približno ocenimo verjetnost pojava določenega dogodka. konica, volumen, trajanje poplavnega vala). Kompleksni hidrološki pojavi, kot so poplave, se vedno pojavljajo kot posledica več med seboj odvisnih slučajnih spremenljivk (npr.

Zovseobecnena metoda momentov